Ah, ta občutek. Pristajamo. Ste na letalu, vsi okoli vas se že veselijo cilja, vi pa čutite, kako se v vaši glavi počasi, a vztrajno nabira pritisk. Kot bi vam nekdo v ušesa potisnil dva kosa vate. Vse je pridušeno. Nelagodje kmalu postane bolečina. Zoprno.
Ali pa vožnja po gorski cesti. Vzpon še nekako gre, čutite le rahlo polnost. Potem pa spust v dolino… in pritisk narašča. Končno! Tisti mali, odrešilni “pok”, ki prinese takojšnje olajšanje. Vsi zvoki so spet jasni.
Ampak, kaj pa, ko se ta “pok” preprosto noče zgoditi? Kako izenačiti pritisk v ušesih, ko se zdi, da je vse zalepljeno?
Niste edini, verjemite mi. Tudi sam sem se leta boril s tem. Obožujem potovanja, ampak tistih dvajset minut spuščanja sem včasih naravnost sovražil. Potem pa sem naredil usodno napako (ali pa najboljšo odločitev, kakor vzamete) in se vpisal na tečaj potapljanja. Tam pa ni heca. Če ne znaš izenačiti pritiska, ne greš pod vodo. Pika.
Trajalo je nekaj časa, ampak sem osvojil trike. In veste kaj? Večina teh “skrivnih” tehnik je smešno preprostih. Večino jih že poznate. Govorimo o požiranju, zehanju in tistem klasičnem “prijemu za nos”. Gremo lepo po vrsti.
Več iz kategorije Slog in Prehrana
Zakaj se mi sploh dela ta čuden pritisk v ušesih?
Preden odpravimo težavo, moramo vedeti, s kom (ali s čim) imamo opravka. Ne, niste si domišljali. In ne, niste “pokvarjeni”. To, kar čutite, je preprosta, gola fizika na delu v vašem telesu. Vse se vrti okoli ravnovesja.
Vaše uho je občutljiv inštrument. Da deluje pravilno, mora biti zračni pritisk na obeh straneh bobniča enak.
Kdo je glavni krivec? Spoznajte Evstahijevo cev.
Imamo jo vsi. To je majhen, ozek kanal, ki povezuje srednje uho (prostor za bobničem) z zadnjim delom našega žrela, nekje visoko za nosom.
Predstavljajte si jo kot majhen, pameten ventilček.
Večino časa je ta ventilček zaprt. Tako mora biti. A vsakič, ko požrete, na široko zazehate ali kihnete, se mišice v žrelu premaknejo in za delček sekunde odprejo to cevko. Ravno dovolj dolgo, da malo zraka uide ven ali pride noter in izenači pritisk med srednjim ušesom in okolico. Običajno sploh ne vemo, da se to dogaja.
Problem nastane, ko se zunanji pritisk spremeni prehitro.
Kaj se v resnici zgodi, ko letalo pristaja?
Tukaj je jedro težave.
Primer: letalo se spušča. Zračni pritisk v kabini narašča (ker se spuščate na nižjo nadmorsko višino, kjer je več zraka). Ta novi, močnejši zrak od zunaj zdaj pritiska na vaš bobnič. Sila ga potiska navznoter. Zakaj? Ker je v vašem srednjem ušesu še vedno “star” zrak z višine, ki ima nižji pritisk.
Ta razlika v pritisku dobesedno upogne bobnič navznoter. In to boli. Ali pa vsaj pošteno moti. Zvok je popačen in pridušen, ker bobnič ne more normalno vibrirati.
Ko se vzpenjate (v hribe ali z letalom), je obratno. Zunanji pritisk pada, v srednjem ušesu pa je še “ujet” zrak z višjim pritiskom. Ta potiska bobnič navzven. Na srečo je odvečnemu zraku lažje uiti ven skozi cevko, zato vzpenjanje redko povzroča težave. Spuščanje, to pa je druga zgodba.
Je to normalno ali bi me moralo skrbeti?
V 99% primerov? Popolnoma normalno. Temu se strokovno reče “ušesna barotravma”. Sliši se grozno, ampak po navadi pomeni le “letalsko uho” (aerotitis media). Je preprosto fiziološki odziv telesa na hitre spremembe.
Večina ljudi to doživi v blagi obliki. Skrbeti nas mora šele takrat, ko bolečina traja ure in ure po pristanku, ali če se pojavijo vrtoglavica, močnejša izguba sluha ali celo izcedek iz ušesa.
Ampak brez skrbi. Do tja sploh ne bomo prišli, ker se bomo naučili trikov.
Ali res lahko odmašim ušesa samo s požiranjem?
Seveda. To je metoda številka ena. Najbolj naravna. Najvarnejša. In najbolj spregledana.
Spomnite se: vsak požirek odpre tisti ventilček, Evstahijevo cev. Mišice v grlu potegnejo in… ‘klik’. Zrak lahko steče v srednje uho in izenači pritisk. Zaslišali boste tisti mali ‘pok’. To je to. Zmaga.
Ko čutite, da se pritisk nabira, ne čakajte. Začnite požirati. Tudi “na suho”, če je treba, čeprav je malo težje.
Zakaj stevardese delijo bonbone pred pristankom?
Niso le prijazne (čeprav so po navadi tudi to). To je funkcionalna pomoč.
Trik ni v sladkorju. Trik je v tem, da te žvečilni gumi ali trd bonbon prisili, da nenehno proizvajaš slino. In to slino moraš… požirati. Nenehno. Več požiranja pomeni več odpiranja cevke. To je vsa umetnost.
Če nimate ničesar pri roki, fantastično deluje tudi požirek vode. Vzemite plastenko s seboj na letalo. Med spuščanjem delajte majhne požirke. Vsak požirek je ena priložnost za odrešilni ‘pok’.
Kaj pa zehanje? Je res tako koristno?
Še bolj! Zehanje je kot požiranje na steroidih. Pri globokem, širokem zehu se mišice, ki odpirajo cevko, odprejo še bolj na široko in za dlje časa.
Kar poskusite. Ni treba, da je pristen zeh (čeprav pomaga, če je). Samo na široko odprite usta in premaknite čeljust, kot da boste zazehali. Včasih že to pomaga sprostiti napetost.
Kdaj ti preprosti triki preprosto niso dovolj?
Včasih se zgodi. Pristajate. Požirate kot nori. Zehate, da vas že čeljust boli. Nič. Pritisk se samo stopnjuje, nelagodje se spreminja v pravo bolečino.
To se rado zgodi, če je spuščanje zelo hitro, ali – in to je ključno – če ste malo prehlajeni ali imate alergije. Sluznica v nosu in žrelu je otekla. Oteklina stisne cevko skupaj. Postane “zalepljena”.
Takrat je čas za težko artilerijo. Čas je, da v igro vključimo nos.
“Prijem za nos” – je to tista slavna Valsalvina metoda?
Točno ta. Ko rečete “odmašiti ušesa”, večina ljudi pomisli točno na to. Stisniti nosnici in poskusiti pihniti.
Imenuje se Valsalvin manever, po italijanskem zdravniku iz 17. stoletja. Ideja je preprosta: z zaprtimi usti in stisnjenim nosom ustvarite pritisk v zadnjem delu žrela. Ta povišan pritisk zraka nato “na silo” potisne Evstahijevi cevi odprti in v srednje uho vpihne zrak. To je točno to, kar potrebujemo med spuščanjem, ko je zunanji pritisk višji.
Ampak POZOR: Kako se to naredi pravilno in varno?
In tukaj ogromno ljudi naredi napako. Pihnejo, kot bi hoteli napihniti zračnico na tovornjaku. Glava postane rdeča, žile na vratu izstopijo.
NE. NIKOLI. NA. SILO.
To je najpomembnejše pravilo, ki vam ga bom danes povedal. Ne poskušate podreti osebnega rekorda, le nežno odpreti majhen ventil. Če pihnete premočno, lahko povzročite barotravmo notranjega ušesa, kar je resna, včasih trajna poškodba.
Mislite na to kot na nežen potisk, ne na eksplozijo.
- Korak 1: Globoko vdihnite in zadržite dih.
- Korak 2: S palcem in kazalcem močno stisnite obe nosnici, da popolnoma zaprete nos.
- Korak 3: Usta naj ostanejo zaprta.
- Korak 4: Zdaj nežno poskusite izdihniti zrak skozi zaprt nos. Uporabite mišice lic in grla, ne trebušne prepone. Nežno, kot bi hoteli le malo premakniti zrak.
- Korak 5: Če ste uspešni, boste slišali in občutili “pok” v obeh ušesih. Olajšanje je takojšnje.
- Korak 6: Če ne uspe? Ne poskušajte močneje! Sprostite se. Nekajkrat normalno požrite in poskusite znova, morda z rahlim nagibom glave, in še bolj nežno.
Sem slišal za Toynbeejev manever – je ta boljši?
Za nekatere ljudi je. To je v bistvu obratna tehnika.
Stisnete nosnici in – požrete.
Namesto da bi pihali, pri tej tehniki požirate, medtem ko imate zaprt nos. Kako deluje? Ko požirate, se cevka odpre (kot vedno). Hkrati pa zaprt nos ustvari podtlak (negativni pritisk) v žrelu. Ta kombinacija pomaga “posesati” zrak iz srednjega ušesa. Zato je ta manever bolj uporaben pri vzpenjanju, čeprav nekaterim pomaga tudi pri spuščanju. Poskusite, morda ste eden izmed njih.
Kaj pa tista ‘Frenzlova’ metoda za potapljače?
Ta pa je že malo višja šola. Uporabljajo jo prosti potapljači in potapljači z jeklenko, ker je hitra, učinkovita in ne obremenjuje prsnega koša.
Trik je, da sploh ne pihaš iz pljuč. Namesto tega uporabiš svoj jezik kot bat, da stisneš zrak, ki je že v tvojem žrelu.
Sliši se zapleteno, ampak poskusite tole: stisnite nosnici in zaprite glasilke (kot da bi zadržali sapo). Zdaj poskusite narediti “K” ali “G” zvok z zadnjim delom jezika ob mehko nebo. S tem potisnete koren jezika navzgor. Ta premik stisne zrak v žrelu in ga potisne v Evstahijevi cevi.
Zahteva malo vaje pred ogledalom, a ko “padeš noter”, je izjemno učinkovito.
Moja osebna nočna mora: Prvi potop in lekcija za življenje
Kot sem obljubil, moja zgodba. Ko sem se vpisal na tečaj potapljanja, sem inštruktorju takoj rekel: “Poslušaj, jaz imam s temi ušesi težave že na letalu. Pristanki so zame muka.”
Samo nasmehnil se je in rekel: “Bomo rešili. Vsi imajo, dokler se ne naučijo.”
Prvi potop v bazenu, vse super. Potem pa prvi potop v morju. Bil sem navdušen, a ko smo se začeli spuščati ob vrvi, me je stiskalo v želodcu. In res. Na prvem metru – bum. Pritisk. Pokažem inštruktorju. Pokaže znak: stisni nos, pihni.
Jaz stisnem in pihnem. Močno. Kot na letalu.
Napaka.
Bolečina je bila ostra, za trenutek me je zajela čista panika. “Saj ne bom mogel!” sem si mislil, že sem bil na pol poti nazaj proti površju. A so nas učili: ustavi se, umiri, poglej gor, zadihaj. Prijel sem se za vrv. Zadihal. Nekajkrat požrl, čeprav je bilo pod vodo čudno.
Potem pa sem poskusil znova. Valsalva. Ampak tokrat… kot bi hotel upihniti svečko, ne pa požgati hiše. Res, res nežno. Komaj sem pihnil.
In… ‘klik’. Levo uho. Še malo… ‘klik’. Desno uho.
Prosto! Kakšno olajšanje.
Tisti dan sem se naučil dvoje. Prvič: nikoli, ampak res nikoli na silo. Drugič, in to je še pomembneje: izenačuj preden zaboli. Začeti moraš takoj, že na prvem metru, in potem vsakega pol metra. Zgodaj in pogosto. Enako velja za letalo. Začnite požirati takoj, ko pilot oznani spuščanje, ne šele takrat, ko vas že boli.
Zakaj je na letalu med pristajanjem vedno najhuje?
To vprašanje si zastavljajo milijoni. Odgovor je preprost: smer spremembe pritiska.
Med vzletanjem se zračni pritisk v kabini znižuje. Kot smo rekli, je odvečnemu zraku relativno lahko uiti iz srednjega ušesa ven. Morda boste čutili rahlo polnost, a redko bolečino.
Med pristajanjem pa se zračni pritisk v kabini zvišuje. Zdaj mora zrak priti v srednje uho. A Evstahijeva cev deluje kot enosmerni ventil. Naravno noče spustiti zraka noter. Treba jo je aktivno, zavestno odpreti (s požiranjem, zehanjem, Valsalvo), da spusti zrak noter.
Če to zamudite, višji zunanji pritisk cevko še močneje stisne skupaj in jo “zaklene”. Takrat ste v začaranem krogu. Zato je ključno, da ostanete pred bolečino.
Kaj pa, če sem prehlajen? Je potem vse skupaj še slabše?
O, ja. Milijonkrat slabše je.
Prehlad, vnetje sinusov ali sezonske alergije so najhujši sovražnik izenačevanja pritiska. Zakaj? Vnetje. Oteklina. Sluz. Vse to zamaši že tako ozek kanal Evstahijeve cevi.
Vaša cevka postane neučinkovita. Požiranje ne pomaga. Valsalvin manever pa je lahko celo nevaren. Če močno pihnete, ko je vse zamašeno, lahko vso tisto okuženo sluz potisnete naravnost v srednje uho. In ste si pravkar pridelali boleče vnetje srednjega ušesa (otitis media).
Letenje z močnim prehladom je lahko ena najbolj bolečih izkušenj v življenju. Resno. Če se le da, prestavite let.
Kako alergije vplivajo na moja ušesa?
Popolnoma enako kot prehlad. Alergije na cvetni prah, pršice ali hišne ljubljenčke povzročijo vnetni odziv. Telo sprošča histamine, ki povzročijo otekanje nosne sluznice in sluznice v žrelu. Ta oteklina zamaši Evstahijevo cev. Mnogi, ki imajo kronične težave z “zamašenimi ušesi”, imajo v resnici nezdravljeno alergijo.
Ali lahko pršila za nos res pomagajo?
Da, lahko so rešilna bilka. Ampak ločiti moramo dvoje:
- Dekongestivna pršila (npr. z oksimetazolinom): Tista, ki takoj “odprejo” nos. Delujejo tako, da skrčijo krvne žile v nosni sluznici. To takoj zmanjša oteklino in lahko čudežno odpre Evstahijevo cev. So odlična rešitev za silo, na primer uro pred pristankom letala, če ste prehlajeni. TODA! Ne smete jih uporabljati več kot 3-5 dni zapored, ker povzročajo zasvojenost in povratni učinek (stanje se še poslabša).
- Kortikosteroidna pršila (npr. z mometazonom): Ta delujejo protivnetno. Uporabljajo se za zdravljenje alergij. Ne delujejo takoj – njihov polni učinek se pokaže šele po nekaj dneh. So pa varna za dolgotrajno uporabo in so osnova zdravljenja za ljudi s kroničnimi težavami.
Moj otrok joka na letalu! Kako naj mu pomagam?
To je srce parajoč prizor. Letalo se spušča, vaš dojenček ali malček pa začne neutolažljivo jokati in se prijemati za ušesa. Ne dela tega zanalašč. Zelo verjetno ga močno boli.
Otroci imajo več težav iz dveh razlogov: njihova Evstahijeva cev je krajša, ožja in leži bolj vodoravno, zato se lažje zamaši. In drugič, ne znajo še zavestno izenačiti pritiska. Ne morete jim reči: “Zdaj pa stisni nos in pihni.”
Trik z dudo in stekleničko
Rešitev je preprosta: prisiliti jih morate k požiranju.
Najboljši način za to je dojenje, hranjenje po steklenički (mleko, voda, sok) ali uporaba dude. Sesalni refleks samodejno sproži požiranje, vsak požirek pa odpre Evstahijevo cev.
Načrtujte vnaprej. Imejte stekleničko pripravljeno. Ne dajte jim je takoj, ko se začne spuščanje, ampak počakajte, da ste že precej nizko, ali pa jim dajte piti v rednih intervalih. Ključno je, da pijejo med najbolj strmim delom spusta, običajno zadnjih 15-20 minut leta.
Kdaj naj neham biti junak in grem k zdravniku?
Poslušajte, 99% teh težav je začasnih in nenevarnih. Ampak.
Če bolečina ne popusti več ur po pristanku… Če se stanje slabša, namesto da bi se izboljšalo… Če so vaša ušesa še vedno zamašena naslednji dan kljub vsem poskusom… pojdite k zdravniku.
Še posebej pa bodite pozorni na te rdeče zastave:
- Huda, ostra, zbadajoča bolečina, ki ne popusti.
- Občutek, da imate v ušesu vodo (tekočino), ki noče ven.
- Kakršenkoli izcedek iz ušesa (kri ali gnojna tekočina). To je jasen znak, da je bobnič morda počen.
- Občutna izguba sluha na enem ali obeh ušesih.
- Močna vrtoglavica (vertigo), ki se je pojavila po spremembi pritiska.
- Glasno zvonjenje ali piskanje v ušesih (tinitus), ki ne preneha.
Katerikoli od teh simptomov zahteva takojšen pregled pri zdravniku splošne prakse ali specialistu otorinolaringologu (ORL). Brez debate. Igranje junaka, ko gre za vaša ušesa, se ne izplača.
Se lahko temu zoprnemu občutku sploh izognem?
Da, preventiva je absolutno mogoča. Biti proaktiven je veliko bolje kot biti reaktiven. Če veste, da ste “kandidat” za težave, ne čakajte na bolečino. Predvidevajte jo.
Načrtovanje pred letom (ali potopom)
Če veste, da boste leteli, bodite pozorni na svoje zdravje v dneh pred tem.
- Ostanite hidrirani: Pitje zadostnih količin vode pomaga ohranjati sluznico tanko in manj lepljivo.
- Izogibajte se alkoholu in kofeinu: Oboje lahko dehidrira.
- Poskrbite za alergije: Če imate seneni nahod, začnite jemati antihistaminike ali uporabljati kortikosteroidno pršilo že nekaj dni pred letom.
- Uporabite dekongestiv (če je nujno): Če ste rahlo prehlajeni, razmislite o dekongestivnem pršilu uro pred pristankom.
- ZLATO PRAVILO: Ne spite med pristajanjem! Vem, utrujeni ste. Ampak če spite, ne požirate. Zbudili se boste v agoniji. Ostanite budni in aktivno požirajte, žvečite ali zehajte med celotnim spuščanjem.
Zakaj res, res ne bi smel leteti močno prehlajen?
Ponavljam še enkrat, ker je tako pomembno. Letenje z resnim prehladom, gripo ali vnetjem sinusov je igranje ruske rulete z vašimi ušesi.
Ko je vse zamašeno, morda preprosto ne boste mogli izenačiti pritiska. Ne glede na to, kaj naredite. Bolečina je lahko neznosna. Tveganje za hudo barotravmo, vključno s počeno membrano bobniča, je izjemno visoko. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, na primer na Mayo Clinic, je včasih res bolje prestaviti let, kot tvegati trajno poškodbo sluha.
Če nujno morate leteti, se obvezno posvetujte z zdravnikom.
Življenje z “odprtimi” ušesi: Kako ohraniti ravnovesje?
Evo. Zdaj veste. Nobena znanstvena fantastika, le fizika in anatomija. Tisti zoprni pritisk je le znak, da vaša Evstahijeva cev malo “štrajka” in potrebuje pomoč.
A zdaj imate vsa orodja, ki jih potrebujete. Od navadnega požiranja vode in žvečilnega gumija, do bolj naprednih, a še vedno nežnih tehnik, kot je Valsalvin manever.
Glavno je, da ste proaktivni. Ne čakajte na bolečino. Začnite požirati takoj, ko pilot reče “začenjamo s spuščanjem”. Vaša ušesa so vaš dragocen stik s svetom zvokov. Skrbite zanje in vam bodo hvaležna. Srečno pot!
Pogosta vprašanja – Kako Izenačiti Pritisk v Ušesih
Kako deluje Evstahijeva cev in zakaj je pomembna pri izenačevanju tlaka v ušesih?
Evstahijeva cev je majhen kanal, ki povezuje srednje uho z žrelom in deluje kot ventil. Ko jo mišice v žrelu odpirajo, se tlačenju ravnajo z uravnavanjem zračnega tlaka, kar je ključno za boljše izenačevanje tlaka v ušesih.
Kaj je najhitrejši način za izenačenje tlaka v ušesih med letom?
Najhitrejši način je požiranje, zehanje ali uporaba Valsalvinovega manevra, kjer z zaprtim nosom in usti nežno pihnete, tako da odprete Evstahijevo cev in uravnotežite tlak.
Ali je varno uporabljati metodo ‘prijem za nos’ ali Valsalvinov manever?
Da, če to počnete nežno, z zadržanim dih in brez prekomernega potiskanja, saj je to varno in učinkovito za izenačevanje tlaka v ušesih. Pomembno pa je, da ne pihate premočno, da ne povzročite poškodb.
Kaj storiti, če metoda požiranja ali zehanja ne deluje?
Če ti triki ne delujejo, je priporočljivo, da takoj obiščete zdravnika, saj je lahko prisotna vnetna ali druga resnejša težava, ki zahteva strokovno posredovanje.
