Kako Deluje Prenosna Klima? | Nasveti Za Uporabo

Poletje. Končno. Sonce, dolgi dnevi, mrzla pijača na terasi. A kaj, ko se ta prijetna toplota preseli v naš dom in se spremeni v zatohlo, neznosno vročino. Spanje postane misija nemogoče, delo od doma pa preizkušnja potrpljenja. Takrat se mnogi od nas ozremo po rešitvi na kolesih: prenosni klimatski napravi. Postala je junak marsikatere mansarde in stanovanjskega bloka, kjer vgradnja klasične split sistema ni mogoča ali praktična.

Ampak, ste se kdaj vprašali, kako deluje prenosna klima?

Morda se zdi kot čarovnija. V en kot sobe postavimo škatlo, iz nje potegnemo debelo cev skozi okno in… Aleluja! Hladen zrak. A v resnici ni nobene čarovnije, le zelo domiseln kos tehnologije. Da bi ta tehnologija delovala optimalno, jo moramo razumeti. Brez skrbi, ne bomo se spuščali v termodinamiko na univerzitetnem nivoju. Skupaj bomo na preprost in (upam) zabaven način razvozlali, kaj se dogaja znotraj te brenčeče naprave. Kot moški, ki je preživel preveč poletij v mansardah in preizkusil preveč teh naprav, vam lahko povem iz prve roke: ko enkrat razumete, zakaj dela, kar dela, jo boste znali uporabljati stokrat bolje. In točno to bomo danes secirali.

Ključna spoznanja

Preden se potopimo v drobovje, je tukaj hiter pregled najpomembnejših točk, ki jih morate vedeti o delovanju in uporabi vaše prenosne klime:

• Ne ustvarja hladu, temveč premika toploto. Osnovno načelo vsake klimatske naprave je, da vzame toploto iz vašega prostora in jo “izpljune” ven.
• Izpušna cev je nujno zlo. Ta cev je ključnega pomena, saj po njej potuje vsa odvečna toplota iz sobe. Brez nje bi naprava samo premešavala zrak.
• Obstajata dva glavna tipa: enocevni in dvocevni. Razumevanje razlike med njima je ključno za izbiro prave naprave in za pravilno oceno njene učinkovitosti.
• Voda je stranski produkt. Hlajenje iz zraka izloča vlago. Večina sodobnih naprav to vodo samodejno izhlapi, a včasih je potrebno ročno praznjenje.
• Postavitev in tesnjenje sta 90% uspeha. Lahko imate najdražjo prenosno klimo na svetu; če imate cev speljano kot vlak smrti in okno odprto na stežaj, ne bo delovala.
• Filter je vaš najboljši prijatelj. Redno čiščenje filtra je najlažji in najcenejši način za ohranjanje učinkovitosti in podaljšanje življenjske dobe naprave.

Zakaj moja “klima na kolesih” sploh potrebuje tisto debelo cev?

To je vprašanje za milijon dolarjev in absolutno temelj razumevanja. Marsikdo misli, da klima “proizvaja” hladen zrak, podobno kot grelec proizvaja toploto.

A to ne bi moglo biti dlje od resnice.

Klimatska naprava je v bistvu toplotna črpalka. Ne ustvarja hladu, temveč premika toploto. Predstavljajte si jo kot zelo učinkovitega varnostnika v nočnem klubu. Njegova naloga ni ustvarjati “kul” ljudi, ampak zgrabiti nadležne “vroče” goste (toplotne delce) in jih na silo vreči ven na cesto (skozi cev).

Tista debela, rebrasta cev je izpušna cev. Po njej potuje vsa toplota, ki jo je naprava posesala iz vašega prostora, skupaj s toploto, ki jo ustvari sam kompresor med delovanjem. Če te cevi ne bi imeli speljane ven, bi prenosna klima delovala kot hladilnik z odprtimi vrati sredi kuhinje. Spredaj bi pihalo hladno, zadaj pa bi grelo še bolj močno. Rezultat? Soba bi postala še bolj vroča.

Torej, pravilo številka ena: ta cev ni opcija. Je nujen in najbolj kritičen del sistema.

Kaj se v resnici dogaja znotraj te brenčeče škatle?

Poglejmo si torej glavne akterje, ki sodelujejo pri tej “selitvi toplote”. Vsaka prenosna klima, ne glede na znamko ali ceno, ima v osnovi enak princip delovanja.

Skrivnostni “hladilni plin”: kaj je to in zakaj je ključen?

Srce celotnega sistema je posebno kemično sredstvo, imenovano hladilni plin. Ta plin ima izjemno lastnost: ko iz tekočega stanja preide v plinasto (izhlapi), nase veže ogromno toplote iz okolice. In obratno – ko iz plinastega stanja preide nazaj v tekoče (kondenzira), to toploto sprosti.

Predstavljajte si ga kot super-gobo za toploto.

Znotraj naprave se ta plin nenehno spreminja. Kompresor (najglasnejši del) stisne plin, da postane vroč in pod visokim pritiskom. Ta vroč plin potuje v kondenzator, kjer se ohladi, odda toploto in postane tekočina. Nato ta tekočina potuje skozi ventil, ki ji zniža pritisk, in vstopi v uparjalnik. Tukaj tekočina spet izhlapi v plin, pri tem pa iz zraka v vaši sobi posrka vso toploto. Ohlajen plin gre nato nazaj v kompresor in celoten cikel se ponovi.

Sliši se zapleteno? Ni. Pomembno je le tole…

Uparjalnik in kondenzator: Kje se zgodi čarovnija?

Da bi ta cikel deloval, potrebujemo dva ločena zračna tokova. Tukaj postane razlaga ključna.

Prvič, imamo zračni tok znotraj sobe. To je tisto, kar čutite. Ventilator zajame topel zrak iz vaše sobe in ga potisne čez uparjalnik. Kot smo rekli, je uparjalnik ledeno mrzel, ker v njem izhlapeva hladilni plin. Zrak ob stiku z njim odda svojo toploto in vlago (o vodi kasneje) ter se ohlajen vrne v vaš prostor. To je tisti prijeten, hladen piš, ki ga čutite.

Drugič, imamo zračni tok za izpušne pline. To je tisto, kar gre skozi cev. Naprava mora nekam odvesti toploto, ki se je sprostila v kondenzatorju (ko se je vroč plin utekočinil). Zato ima naprava drug, ločen ventilator, ki zajame zrak in ga potisne čez ta vroč kondenzator. Ta zrak nase prevzame vso toploto (tako iz plina kot od delovanja kompresorja) in se skozi tisto debelo cev izloči ven iz prostora.

Če položite roko na konec cevi zunaj okna, boste čutili močan tok vročega zraka. To je dokaz, da vaša klima deluje – uspešno meče toploto iz vašega stanovanja.

Ena cev ali dve cevi? Ali je to sploh pomembno?

Ja. Zelo. To je morda najpomembnejša tehnična odločitev, ki jo boste sprejeli. In tukaj se loči zrnje od plev.

Enojna cev: enostavna, a “žejna” zraka

Velika večina prenosnih klim na trgu je enocevnih. So cenejše in enostavnejše. Ampak imajo eno veliko pomanjkljivost, ki izhaja iz logike, ki smo jo pravkar opisali.

Spomnite se, da mora naprava odvajati vroč zrak ven. Od kod pa enocevna klima vzame ta zrak, ki ga bo segrela in vrgla ven?

Iz vaše sobe.

Torej, enocevna klima nenehno sesa zrak, ki ste ga že ohladili, ga uporabi za hlajenje kondenzatorja in ga nato vrže skozi okno. To je, kot bi za zalivanje vrta uporabljali ustekleničeno vodo. Potratno.

Poleg tega to ustvarja negativni zračni tlak v sobi. Ker naprava nenehno potiska zrak ven, mora nov zrak od nekod priti noter. In bo. Prisilno ga bo vleklo skozi vsako špranjo pod vrati, okoli oken, skozi ventilatorske zračnike… In ta zrak, ki vdira, je seveda… vroč zrak od zunaj ali iz sosednjih, nehlajenih prostorov.

V svojem prvem stanovanju sem imel enocevni model. Živel sem v mansardi in naprava se je borila, kot bi se poskušala povzpeti na Triglav v natikačih. Hladila je, a hkrati sem dobesedno čutil, kako vroč zrak s hodnika vleče pod vrati.

Dvojna cev: prvak v učinkovitosti?

Dvocevni modeli so pametnejša, a žal redkejša in dražja zver. Delujejo po veliko bolj logičnem principu. Imajo dve cevi:

• Izpušna cev (Exhaust): Deluje enako kot pri enocevnem modelu – meče vroč zrak ven.
• Vhodna cev (Intake): Ta cev sesa zrak od zunaj, ga uporabi za hlajenje vročega kondenzatorja in ga nato skozi izpušno cev vrže nazaj ven.

Genialno, kajne? Ta sistem ustvari zaprt krog za hlajenje same naprave. Zrak iz vaše sobe se uporablja samo za hlajenje vas (torej gre čez uparjalnik in nazaj v sobo). Zrak za delovanje naprave pa pride od zunaj in gre nazaj ven, ne da bi se mešal s sobnim zrakom.

To pomeni, da dvocevni model ne ustvarja negativnega tlaka. Ne sesa vročega zraka v vašo ohlajeno oazo. Zato so bistveno bolj učinkoviti (tudi do 40-50%) in bodo hitreje ohladili prostor ter porabili manj električne energije za ohranjanje temperature.

Kam gre vsa ta voda? Moja klima nima odtoka!

Še en odličen stranski produkt hlajenja. Ko topel, vlažen zrak iz vaše sobe preide čez ledeno mrzle lamele uparjalnika, se zgodi ista stvar kot na pločevinki mrzle pijače sredi poletja. Vlaga iz zraka kondenzira in se spremeni v kapljice vode.

Ta voda nekam mora iti. V starih časih (ali pri cenejših modelih) se je ta voda zbirala v posodi na dnu naprave. Ko je bila posoda polna, se je naprava ustavila in prižgala se je nadležna lučka “P1” ali “Full”. To je pomenilo, da ste morali sredi noči napravo nekako odvleči v kopalnico ali pa pod njo podstaviti nizek pekač in odpreti čep.

Avtomatsko izhlapevanje: pametna rešitev

Na srečo je večina sodobnih prenosnih klim postala pametnejša. Uporabljajo tehnologijo, ki ji rečemo “auto-evaporation” ali “slinger-up system”.

Naprava to zbrano vodo (kondenzat) aktivno črpa iz zbirne posode in jo razprši po vročem kondenzatorju. Spomnite se, to je tisti del, ki ga moramo tako ali tako hladiti, preden vroč zrak vržemo ven. Voda ob stiku z vročim kondenzatorjem takoj izhlapi. Ta para se nato skupaj z vročim zrakom izloči skozi izpušno cev.

To je genialna rešitev “dve muhi na en mah”. Ne samo, da se znebimo odvečne vode brez ročnega praznjenja, ampak ta proces izhlapevanja vode dejansko pomaga še dodatno ohladiti kondenzator, kar malenkost poveča učinkovitost naprave.

Kdaj pa moram vseeno prazniti posodo?

Ta sistem avtomatskega izhlapevanja deluje odlično… do neke mere. V dneh z normalno vlažnostjo verjetno nikoli ne boste imeli težav.

Težava nastane ob izjemno visoki zračni vlagi. Ko je zunaj soparno, bo klima iz zraka potegnila toliko vode, da je sistem preprosto ne bo utegnil sproti izhlapeti. Takrat se bo presežek vseeno nabral v interni posodi in naprava se bo ustavila.

Ne bom lagal, enkrat sem sredi soparne julijske noči ignoriral lučko ‘polna posoda’. Zjutraj sem se zbudil ob mini jezeru. Moja napaka. Ne bodite kot jaz.

Druga situacija je, če uporabljate funkcijo “Dehumidify” ali “Dry” (razvlaževanje). V tem načinu naprava deluje primarno kot razvlažilec. Ventilator za hlajenje se upočasni, da se na uparjalniku nabere čim več vlage, sistem avtomatskega izhlapevanja pa se pogosto delno ali popolnoma izklopi, da se maksimizira zbiranje vode. V tem primeru boste morali vodo odvajati ročno ali pa priključiti trajno odtočno cev.

Moja prenosna klima je GLASNA! Jo lahko utišam?

Ah, slon v sobi. Oziroma, brenčeči kompresor v sobi. Bodimo iskreni: prenosne klime so glasne.

To je neizogibno dejstvo. Tukaj ni čarobne palčke. Pri klasični split klimi je glasni del (kompresor in kondenzator) v zunanji enoti, nameščen na fasadi. V stanovanju imate le tiho notranjo enoto z ventilatorjem. Pri prenosni klimi pa imate vse te komponente združene v eni škatli, ki stoji poleg vaše postelje. Imate kompresor, ki vibrira, ventilator za uparjalnik IN ventilator za kondenzator. Vse to skupaj proizvaja hrup.

Popolnoma tihe prenosne klime ni. Kdor trdi drugače, laže. Lahko pa naredimo nekaj korakov, da hrup omilimo:

• Podlaga: Nikoli ne postavljajte naprave neposredno na trda tla, kot je parket ali laminat. Vibracije se bodo prenašale in ojačale. Postavite jo na kos debele preproge ali še bolje, na namensko antivibracijsko podlogo (tiste, ki se uporabljajo za pralne stroje, so idealne).
• Stabilnost: Prepričajte se, da naprava stoji popolnoma ravno. Če je nagnjena, bo kompresor deloval pod kotom in ustvarjal več vibracij in hrupa.
• Okolica: Ne potiskajte je v kot ali tik ob pohištvo. Potrebuje prostor za “dihanje”. Če se dotika stene ali omare, bo vibracije prenašala nanje.
• Način delovanja: Namesto da jo prižgete šele, ko je soba že kot savna, in jo zaženete na polno moč (“Jet Cool”), jo prižgite prej in pustite delovati na nižji hitrosti ventilatorja. Nižja hitrost ventilatorja pomeni precej manj hrupa.

Postavitev je menda 90% uspeha. Kam jo naj torej postavim?

Tako je. Lahko kupite najmočnejšo prenosno klimo z dvojno cevjo, a če jo postavite narobe, bo njen učinek minimalen. Tukaj so zlata pravila, ki se jih držim kot pijanec plota.

Zlato pravilo: čim krajša in bolj ravna cev

Spomnite se, kaj gre skozi tisto debelo cev? Vroč zrak. Zelo vroč zrak. In sama cev, čeprav je (običajno slabo) izolirana, se med delovanjem močno segreje. Ta segreta površina cevi nato seva toploto… Nazaj v sobo, ki jo poskušate ohladiti.

Ironično, kajne?

Daljša kot je cev, večja je površina, ki ogreva vaš prostor. Bolj kot je cev zvita ali prepognjena, težje naprava potiska zrak skozenjo, kar zmanjšuje njeno učinkovitost in povečuje obremenitev.

Zato:

1. Klimo postavite čim bližje oknu ali odprtini za izpuh.
2. Cev raztegnite le toliko, kolikor je absolutno nujno.
3. Izogibajte se ostrim kotom ali “S” zavojem. Vsak ovinek je izguba.

Moj prijatelj se je pritoževal, da njegova klima ‘nič ne dela’. Ko sem prišel na obisk, sem videl, da je imel cev speljano kot kakšen vlak smrti v zabaviščnem parku – vsa zvita in podaljšana čez pol sobe. Seveda ni delovalo. Cev je bila tako vroča, da si na njej skoraj lahko spekel jajce.

Pro nasvet: Če želite biti resnično učinkoviti, kupite namensko izolacijsko “nogavico” ali ovoj za cev. Ali pa jo po domače ovijte v brisače. Videti je morda smešno, a razlika v učinkovitosti je opazna.

Tesnjenje okna: Ne preskočite tega koraka!

S prenosno klimo običajno dobite set za montažo na okno. Ponavadi je to nekaj plastičnih letvic in košček pene. Večina ljudi to samo zatakne v odprtino in upa na najboljše.

Ne. Resno. Ne delajte tega.

Vsaka špranja okoli vaše okenske odprtine je direktno povabilo vročemu zraku od zunaj, da vstopi. Pri enocevnih modelih je to še toliko bolj problematično, saj bo negativni tlak aktivno sesal vroč zrak skozi te špranje.

Vzemite si 15 minut časa in to naredite prav. Uporabite priložen set, nato pa vse špranje dodatno zatesnite s samolepilnim penastim trakom (tesnilom za okna). Če imate polkna, jih zaprite do adapterja.

Še boljša rešitev, sploh za okna na nagib (»na kip«), so namenski tekstilni ali neoprenski tesnilni kompleti z zadrgo. Morda stanejo dodatnih 20 evrov, a vam bodo prihranili toliko pri učinkovitosti in stroških elektrike, da se povrnejo v prvi sezoni.

Kako iz prenosne klime iztisniti vsak atom hladu?

Torej, razumemo, kako deluje, in postavili smo jo kot profesionalci. Kaj še lahko storimo?

Ali res ustreza mojemu prostoru?

To bi moralo biti vprašanje, ki si ga zastavite pred nakupom. Moč klimatskih naprav se meri v BTU (British Thermal Units). Več BTU-jev, večjo moč hlajenja ima. A večje ni vedno boljše.

Če kupite premočno klimo za majhno spalnico, bo prostor ohladila ekstremno hitro. Sliši se super, ampak ni. To je “short cycling” (kratki cikli). Kompresor se vklopi, prostor ohladi v petih minutah in se ugasne. Čez deset minut se bo temperatura dvignila in spet se bo vklopil. Vklop, izklop, vklop, izklop… Norišnica. To nenehno zaganjanje je izjemno potratno za energijo in močno obrablja kompresor. Poleg tega naprava nima časa, da bi učinkovito razvlažila prostor, zato boste imeli občutek hladne, a lepljive sape.

Če kupite prešibko klimo za velik prostor (kar naredi večina ljudi), bo naprava delovala neprekinjeno 24/7, pa vseeno ne bo mogla doseči želene temperature. Poraba elektrike bo astronomska, kompresor pa bo na hitri poti v pokoj.

Izmerite kvadraturo sobe (dolžina x širina) in jo pomnožite z višino stropa, da dobite volumen. Nato se posvetujte s tabelami proizvajalcev. Pri tem upoštevajte tudi osončenost (soba na jugu potrebuje več moči), izolacijo (mansarda potrebuje bistveno več moči) in število ljudi ter elektronskih naprav v sobi. Za natančne izračune si lahko pomagate z viri, kot je vladna stran ZDA o varčevanju z energijo, Energy.gov, ki ponuja odlična splošna vodila.

Postanite “vladar” svojega domačega okolja

Vaša prenosna klima je le en del enačbe. Drugi del ste vi in vaše navade.

• Zavese in žaluzije so obvezne: Največji vir toplote v prostoru je sonce, ki sije neposredno skozi steklo. Čez dan imejte vse zavese, žaluzije ali rolete spuščene. Še posebej na oknih, ki so izpostavljena soncu.
• Zatesnite prepih: Zaprite vrata vseh prostorov, ki jih ne hladite. Pod vrata v hladen prostor potisnite brisačo ali namestite tesnilo.
• Izklopite vire toplote: Vsaka elektronska naprava je grelec. Ugasnite stacionarni računalnik, če ga ne uporabljate. Ne prižigajte pečice. Ugasnite nepotrebne luči (tudi žarnice grejejo).
• Pametna uporaba: Ne čakajte, da je soba segreta na 35°C, preden prižgete klimo. Takrat bo potrebovala ure, da jo ohladi. Prižgite jo zjutraj, preden se vročina sploh začne, in jo nastavite na zmerno temperaturo (npr. 24-25°C), ki jo bo nato lažje vzdrževala čez dan.
• Ventilator je vaš zaveznik: Uporabite navaden sobni ali stropni ventilator skupaj s klimo. Ventilator sam po sebi ne hladi zraka, ampak ustvarja kroženje, ki pomaga hladnemu zraku, da se enakomerno porazdeli po prostoru. Prav tako vas piš vetra hladi (občutek “wind chill”), zato lahko klimo nastavite na višjo temperaturo in se še vedno počutite prijetno.

Vzdrževanje? Mislil sem, da jo samo vklopim…

Tako kot avto potrebuje menjavo olja, tudi vaša klima potrebuje malce ljubezni. Na srečo je vzdrževanje smešno preprosto.

Zakaj je čiščenje filtra pomembnejše, kot si mislite

Vsaka prenosna klima ima vsaj en zračni filter, običajno na hrbtni strani, kjer sesa zrak iz prostora. Ta filter je tam zato, da ščiti občutljive lamele uparjalnika pred prahom, dlakami hišnih ljubljenčkov in drugo umazanijo.

Če je ta filter zamašen, se zgodi dvoje:

1. Naprava ne more učinkovito sesati zraka. Manj zraka čez uparjalnik pomeni manj hlajenja.
2. Kompresor in ventilator morata delati močneje, da potegneta zrak skozi zamašen filter. To poveča porabo elektrike in obremenitev motorjev.

V ekstremnih primerih lahko zamašen filter tako zmanjša pretok zraka, da lamele uparjalnika zmrznejo. Dobesedno. Na njih se nabere plast ledu, ki popolnoma blokira pretok zraka, in iz vaše klime bo pihalo komaj kaj.

Zato: čistite filter! Med glavno sezono, ko naprava deluje vsak dan, ga očistite vsaj enkrat na dva tedna. Resno, naredite si opomnik v telefonu. Večina filtrov je preprosto mrežica, ki jo vzamete ven, sperete pod tušem z mlačno vodo, posušite na zraku (nikoli na soncu ali s fenom!) in vstavite nazaj. To je 10 minut dela, ki vam bo prihranilo denar in podaljšalo življenjsko dobo naprave.

Priprava na zimsko spanje

Ko se poletje končno prevesi v jesen, ne morete kar izklopiti klime in jo poriniti v kot. No, lahko, ampak spomladi boste imeli težave. V napravi je ostalo še nekaj vode, ki bo čez zimo postala leglo za plesen in bakterije.

Naredite pravilen postopek pospravljanja:

• Izpraznite VSO vodo. Na dnu naprave je običajno čep za popolno drenažo. Nagnite napravo in se prepričajte, da ste izpraznili vso vodo.
• Posušite notranjost. Priključite napravo in jo za približno eno uro zaženite v načinu “Fan” (samo ventilator), brez hlajenja. To bo posušilo notranjost naprave.
• Očistite filter. Zdaj je idealen čas. Očistite ga in pospravite.
• Shranjevanje: Odklopite cev in jo pospravite. Če imate originalno škatlo, napravo pospravite vanjo. Če ne, jo pokrijte s staro rjuho, da se čez zimo ne nabira prah. Shranite jo v suhem, pokončnem položaju (nikoli je ne polagajte na stran!) v kleti ali omari.

Zaključek: Vaš osebni hladilni zaveznik

Zdaj veste. Tista škatla na kolesih ni več samo brenčeča uganka. Razumete, zakaj potrebuje cev, zakaj je včasih glasna in zakaj morate zatesniti tisto okno. Upam, da zdaj, ko razumete nanjo ne gledate več kot na nujno zlo, ampak kot na domiselnega in trdo delavnega zaveznika v boju proti poletni vročini.

Prenosna klima morda nikoli ne bo tako tiha ali učinkovita kot njen “odrasli” split bratranec. Ampak v vseh tistih situacijah, ko vrtanje v fasado ni opcija, je ta naprava na kolesih absolutni rešitelj življenj.

Z znanjem, ki ste ga pravkar pridobili, niste več samo pasivni uporabnik. Postali ste operater. Nekdo, ki zna iz te naprave iztisniti vsak atom hladu, jo utišati, kolikor se pač da, in poskrbeti, da mu bo zvesto služila še mnogo vročih poletij. Zato pojdite, zatesnite tista okna, očistite tiste filtre in si privoščite zasluženo ohladitev.

Pogosta vprašanja – Kako Deluje Prenosna Klima