Kaj Je In Kako Deluje Dab Radio? | Vodič Za Uporabo

Moj prvi avto? Stara Renault petka. Malo rje, ampak moja. Najbolj mi je v spominu ostal radio. Vožnja na morje je bila… no, zvočna avantura. Simfonija prasketanja, šumenja in večnega lova za frekvencami. Prevoziš hrib in tvoj najljubši komad izgine v ocean statike. Tak je bil pač radio. Realnost.

Danes? Ista vožnja je tiha. Oziroma, kristalno jasna. Zakaj? DAB radio.

Če ste kot jaz pred leti, si mislite: “DAB? Kaj je to? Koga briga, saj imam Spotify.” Razumem. Ampak verjemite mi, ko enkrat slišiš digitalni radio, je pot nazaj težka. Res težka.

V tem vodiču ne bomo samo na hitro pogledali. Razkopali bomo, kako deluje DAB radio, zakaj je zvok tako noro dober in ali je to nekaj, kar sploh rabite. Brez dlake na jeziku. Gremo.

Ključna spoznanja (Kaj morate vedeti na hitro)

Preden se potopimo v tehniko, tukaj je hiter pregled najpomembnejših točk:

• Kaj je DAB? Pomeni ‘Digital Audio Broadcasting’. Po domače: digitalni radio. Ista stvar, ki jo poznate, le v novi, boljši preobleki.
• Zvok? Kristalno čist. To je glavna fora. Ker je signal digitalen, ni šuma. Ni prasketanja. Nič. Samo čist zvok, podoben CD-ju.
• Več postaj, več izbire. Tehnologija stisne več postaj na eno frekvenco. Za vas to pomeni več nišnih programov.
• Pozabite na frekvence. Nič več iskanja 102.5 MHz. Postaje iščete po imenu s seznama (npr. “Radio SI”, “Val 202”).
• Iščite DAB+. To je novejša, izboljšana verzija. Boljši zvok, več postaj. Danes je praktično ves DAB radio v resnici DAB+.
• Info na zaslonu. Večina DAB+ radiev vam pokaže, katera pesem igra, kdo jo izvaja, novice, včasih celo ovitek albuma.

Zakaj smo sploh potrebovali nekaj boljšega od FM radia?

Gotovo se kdo vpraša: “Pa kaj je sploh narobe z FM-om?” In ja, res je. FM je bil v redu. Dolgo časa je bil super. Ampak “v redu” ni isto kot “odlično”. Analogni radio, tako AM kot FM, ima pač svoje meje. Meje, ki jih ne moreš preskočiti.

Se spomnite stare analogne televizije? Preden smo dobili digitalno? Ko je bil signal slab, si imel “sneg”, duhove, šumenje. Grozno. No, FM radio je ista zgodba. Analogni val leti po zraku. Na poti ga moti vse mogoče: hribi, visoke stavbe, nevihte, celo vaš mešalnik v kuhinji. In vse te motnje slišite kot statiko in šumenje.

In še nekaj. Prostora na FM skali je malo. Zelo malo. V nekem mestu je lahko le določeno število postaj, preden si začnejo skakati v lase. Oziroma, druga drugi v frekvenco. To je pomenilo manj izbire za nas.

Da o vožnji v avtu sploh ne začenjam. Spet moja famozna vožnja Ljubljana-Maribor. To je bila vaja potrpežljivosti. V Ljubljani si poslušal eno postajo, potem pa si moral sredi avtoceste vsaj trikrat zamenjati frekvenco. Signal izgine, iščeš novega… Ni samo nadležno. Je nevarno.

Radio je kričal po nadgradnji. Nujno je potreboval vstop v 21. stoletje.

Torej, kaj natančno je ta ‘DAB’ magija?

DAB ali ‘Digital Audio Broadcasting’. Ime pove vse. Je sistem za digitalno oddajanje radia. Pika. Namesto da bi zvok preoblikovali v analogni val, kot to dela FM, ga DAB pretvori v digitalni signal. V tok enic in ničel.

To je popolnoma ista fundamentalna sprememba, kot je bil prehod iz analogne na digitalno televizijo (DVB-T).

In ta digitalni pristop? Reši praktično vse težave analognega radia. Ker imamo opravka s podatki, signal ni občutljiv na iste motnje. Ali ga sprejemnik pravilno “prebere” ali pa ga sploh ne. Ni vmesne poti. Ni “skoraj” dobrega signala, ki ga slišiš kot šumenje. Obstaja samo čist zvok ali pa tišina (kar se zgodi le, če je signal res obupen).

Razlika je kot med staro, popraskano vinilko in CD-jem. Plošča lahko prasketa. CD (ali MP3) pa deluje popolno… dokler ni tako uničen, da ga predvajalnik sploh ne prebere več.

Je DAB isto kot DAB+? Moram biti pozoren?

Zelo dobro vprašanje! Ne, ni povsem isto. In ja, tukaj morate biti pozorni.

Predstavljajte si DAB kot “verzijo 1.0”. Je delovalo. Ampak je uporabljalo starejši, manj učinkovit avdio kodek (MPEG-2). To je pomenilo, da je za dober zvok potreboval veliko “prostora” (pasovne širine), kar je spet omejevalo število postaj.

Potem pa je prišel DAB+. To je “verzija 2.0” in je danes absolutni standard. Uporablja veliko, veliko bolj napreden kodek HE-AAC v2 (enakega uporabljajo številne glasbene platforme). Ta kodek daje boljši zvok pri precej nižji porabi podatkov.

Kaj to pomeni za vas?

1. Boljši zvok: DAB+ lahko ponudi zvok, ki je enak ali boljši od FM, z veliko manj podatki.
2. Več postaj: Ker vsaka postaja zavzame manj prostora, jih lahko na eno frekvenco spakirajo ogromno.

Dobra novica? Praktično vsi radii, ki jih danes kupite v Evropi (in Sloveniji), so DAB+ sprejemniki. Če kupujete novo napravo, bo skoraj 100% podpirala DAB+. Stari, “samo-DAB” radii (izpred leta 2007) pa žal ne morejo sprejemati DAB+ postaj. Na srečo je Slovenija svojo mrežo zgradila direktno na DAB+, tako da teh težav pri nas praktično nimamo.

Poglobimo se: kako deluje DAB radio v praksi?

Tukaj pridemo do jedra. Kako ta tehnologija spravi zvok iz studia do vaših ušes, ne da bi zraven prijela še ves tisti šum? Postopek je pravzaprav genialen v svoji učinkovitosti.

Vse se začne pri izdajatelju, recimo pri RTV Slovenija. Zvok iz studia najprej digitalizirajo in stisnejo s kodekom HE-AAC v2. Tako dobijo digitalen podatkovni tok za eno postajo.

Ampak tukaj se zgodi čarovnija.

Skrivnost je v ‘multipleksu’ – kaj je to?

Pri starem FM radiu rabi vsaka postaja svojo frekvenco. Val 202 ima eno, Radio SI drugo, lokalni radio tretjo.

Pri DAB+ pa se uporablja nekaj, čemur rečemo multipleks (ali MUX). To si predstavljajte kot en velik digitalni “zabojnik” ali “paket”, ki zasede en sam, širok frekvenčni blok.

Namesto da bi vsak oddajal zase, ponudnik multipleksa (kot je RTV za nacionalni MUX A) zbere digitalne tokove več različnih postaj. Doda še druge podatke (imena postaj, info o pesmih, EPG) in vse skupaj združi v en sam, ogromen podatkovni tok.

Ta združeni tok – multipleks – nato oddajajo na eni sami frekvenci.

Vaš DAB+ radio se nastavi na to eno frekvenco (recimo 215.072 MHz za MUX A). Nato “prebere” celoten paket, ga v trenutku razčleni in vam na zaslonu prikaže seznam vseh postaj, ki so v njem. Ko vi izberete “Val 202”, radio preprosto izvleče in dekodira samo tisti delček podatkov, ki pripada Valu 202.

To je noro učinkovito. Na eno frekvenco, ki bi jo pri FM zasedla ena sama postaja, lahko pri DAB+ spravimo 10, 15 ali celo več postaj.

Od kod prihaja ta kristalno čist zvok?

Zdaj vemo, kako so postaje “spakirane”. Ampak zakaj je zvok tako čist? Dva sta razloga.

Prvi je, kot smo rekli, digitalni signal “vse ali nič”. FM signal slabi postopoma. Bližje si oddajniku, boljši je. Dlje greš, več je šuma. Pri DAB+ pa ne. Sprejemnik mora le prebrati digitalne enice in ničle. Dokler jih lahko bere, je zvok 100% popoln. Ni postopnega slabšanja.

Drugi razlog, in ta je ključen, pa je napredno odpravljanje napak (Error Correction). Sistem ve, da bo na poti prišlo do motenj. Morda se delček podatkov izgubi zaradi odboja od stavbe. Zato v signal že v osnovi vključi dodatne, odvečne podatke. Če se del paketa med potjo izgubi, lahko sprejemnik uporabi te dodatne podatke, da “ugane” in popolnoma rekonstruira manjkajoče informacije.

To pomeni, da lahko signal preživi res veliko motenj, preden vi sploh opazite kakršnokoli napako. Šele ko je signal tako slab, da niti ta sistem ne more več rešiti podatkov, radio utihne. Temu pravimo “digitalna prelomnica”.

Zato ni šumenja. Samo popoln zvok… ali pa tišina.

Lepo, ampak kaj to dejansko pomeni zame kot poslušalca?

V redu, tehniko pustimo ob strani. Teorija je eno, ampak kaj to pomeni za vas, ko zjutraj v kopalni plašču v kuhinji prižgete radio?

Pomeni ogromno. Prehod na DAB+ ni le majhna izboljšava. Je fundamentalna sprememba v tem, kako doživljamo radio. Zame osebno je bila to revolucija, primerljiva s prehodom z VHS kaset na Netflix.

Tukaj so konkretne prednosti:

• Zvok brez motenj. To je tista največja. Pritisneš gumb in zvok je takoj čist. Pa naj zunaj divja nevihta ali sosed vrta v steno. Nič več prasketanja med grmenjem. Nič več piskanja pod električnimi vodi. Samo zvok.
• Veliko več postaj. Zaradi multipleksa imajo zdaj prostor tudi manjše, bolj specializirane postaje. V Sloveniji to pomeni več rocka, več klasike, več nišnih programov, ki prej niso mogli dobiti svoje FM frekvence.
• Konec je z iskanjem frekvenc. Priznajte, nihče si ne zapomni frekvenc. Je Val 202 na 92.9 ali 98.9? Z DAB+ vas to ne briga več. Ko radio prvič vklopite, sam preišče eter in shrani vse postaje na abecedni seznam. Vi se samo sprehodite po imenih: “Radio Center”, “Radio 1”, “Val 202”. Izberete in poslušate.
• Zvok kot v studiu. Čeprav se v praksi bitne hitrosti razlikujejo, je potencial za kakovost zvoka ogromen. Večina postaj na DAB+ zveni bistveno bolje, bolj polno in z manj popačenja kot njihove FM različice.

Izkušnja je tako gladka, da radio spet postane nekaj, kar preprosto “dela”. Brez truda.

Sem mislil, da je to samo radio. Kakšne ‘dodatne storitve’ ponuja?

No, tukaj postane DAB+ še bolj zabaven. Ker ne prenaša le zvoka, ampak podatke, lahko v ta tok zapakira še marsikaj drugega. FM radio vam preko sistema RDS pošlje ime postaje in mogoče kratek tekst. DAB+ to pelje na povsem novo raven.

Skoraj vsi DAB+ sprejemniki imajo danes vsaj majhen zaslon. Mnogi imajo lepe, barvne LCD zaslone. In ti niso tam samo za okras.

Kaj je ta besedilo, ki se izpisuje na mojem zaslonu?

Temu se reče DLS (Dynamic Label Segment). To je drsni tekst, ki ga postaja oddaja skupaj z zvokom. V 99 % primerov boste tukaj videli ime izvajalca in naslov pesmi, ki se pravkar vrti.

To je ena mojih najljubših funkcij. Kolikokrat ste na FM-u slišali super komad in obupano poskušali ujeti, kaj je rekel voditelj? Ali pa panično iskali telefon, da bi zagnali Shazam? Z DAB+ samo pogledate na zaslon. Informacija je tam. Poleg tega lahko postaje pošiljajo tudi naslove novic, vreme ali kontaktne informacije.

Sličice? Na radiu?

Da. Resno. Temu se reče SLS (Slideshow Service) in deluje na radiih z barvnimi zasloni. Postaje lahko skupaj z zvokom pošiljajo tudi majhne slike.

Najpogosteje boste videli ovitek albuma (album art) pesmi, ki se predvaja. Lahko pa je tudi logotip postaje, fotka voditelja iz studia, grafika vremena ali celo zemljevid prometa. Radio postane veliko bolj vizualna izkušnja.

Kaj pa EPG – elektronski programski vodič?

Tako kot na televiziji! DAB+ podpira tudi EPG (Electronic Programme Guide). To vam omogoča, da na zaslonu radia preverite spored za vašo najljubšo postajo. Vidite lahko, katera oddaja je na sporedu zdaj, kaj sledi ob naslednji uri in včasih celo spored za ves dan.

Super uporabno, če želite ujeti točno določen intervju ali glasbeno oddajo. Nič več ugibanja ali brskanja po spletnih straneh.

Okej, prepričali ste me. Kako začnem poslušati DAB radio?

Odlično! Prvi korak je… no, potrebujete sprejemnik, ki podpira DAB+. Tukaj je slaba novica (ki je v resnici logična): vaš stari analogni radio ne bo delal.

Ali moj stari FM radio deluje? (Verjetno že veste odgovor)

Ne. Žal ne. To je pogosta zmeda. DAB+ je popolnoma drugačna tehnologija oddajanja. Uporablja drugačne frekvence (v Evropi večinoma “Band III”) in, kar je še pomembneje, potrebuje popolnoma drugačen čip (tuner) in dekoder, da sploh razume digitalni signal.

Vaš zvesti FM radio, ki ga imate 20 let v kuhinji, bo še naprej lovil FM postaje (ki zaenkrat v Sloveniji ostajajo). Ampak DAB+ signala preprosto ne bo “slišal”.

To je, kot bi poskušali predvajati Blu-ray disk v starem VHS predvajalniku. Oboje je za filme, ampak tehnologija je pač nezdružljiva.

Kakšne vrste DAB+ radiev sploh obstajajo?

Na srečo je trg danes poln najrazličnejših DAB+ sprejemnikov. Za vsak žep in vsako potrebo. Izbira je res ogromna.

• Prenosni/kuhinjski radii: To je klasika. Majhni, kompaktni radii za na kuhinjski pult, za v delavnico ali na nočno omarico. Mnogi imajo zraven še FM, Bluetooth in budilko.
• Žepni radii: Majhne naprave, velike kot škatlica kart, z baterijo in slušalkami. Odlični za na stadion ali za na pot.
• Avtoradii: Dobra novica. DAB+ sprejemnik je danes standardna oprema v veliki večini novih avtomobilov v Evropi. Če kupujete nov avto, boste skoraj zagotovo imeli DAB+.
• Hi-Fi komponente: Za avdiofile obstajajo tudi vrhunski DAB+ sprejemniki (tunerji), ki jih priključite na svoj obstoječi stereo sistem.
• Adapterji: To je pametna rešitev. Majhne škatlice, ki jih priključite v svoj obstoječi hišni kino (preko AUX) ali v avto (preko FM oddajnika ali AUX) in tako nadgradite star sistem brez menjave celotne naprave.

Cene so v zadnjih letih res močno padle. Solidne prenosne DAB+ radie dobite že za zelo ugoden denar.

Moja največja težava je bil vedno radio v avtu. Kakšna je situacija tam?

Ah, avto. Naravno okolje za radio in hkrati najbolj zahtevno. Premikaš se hitro, obdan si s kovino, voziš med stavbami in hribi. To je recept za FM katastrofo.

In tukaj DAB+ resnično zasije.

Kot sem rekel, moja stara vožnja LJ-MB je bila nočna mora. Zdaj, z novim avtom, ki ima DAB+, je izkušnja popolnoma drugačna. Nastavim Val 202, ko speljem iz Ljubljane. Ko pripeljem v Maribor, še vedno poslušam isto postajo na isti “nastavitvi”. Niti enkrat se nisem dotaknil radia.

Kako je to mogoče?

Kako deluje DAB radio med dolgo vožnjo?

DAB+ uporablja pametno funkcijo, imenovano “Service Following” (Sledenje storitvam).

V Sloveniji je nacionalni multipleks (MUX A) oddajan iz mreže več oddajnikov po vsej državi. In vsi ti oddajniki oddajajo na isti frekvenci (temu se reče SFN – Single Frequency Network). To že samo po sebi pomaga, ker se signali med seboj krepijo, namesto da bi se motili.

Ampak ko se vozite med regijami, ki morda uporabljajo različne oddajnike ali celo regionalne multiplekse, radio v ozadju nenehno preverja moč signala. Ko zazna, da signal postaje, ki jo poslušate, slabi, samodejno poišče močnejši oddajnik, ki oddaja isto postajo (prepozna jo po edinstveni kodi), in neopazno preklopi.

Vi kot poslušalec tega sploh ne opazite. Ni tišine, ni prasketanja. Program se samo nadaljuje. To je absolutni blagoslov za vse, ki smo veliko v avtu.

Moj avto nima DAB+. Sem ‘obsojen’ na FM?

Sploh ne! Če imate starejši avto brez vgrajenega DAB+, imate več odličnih možnosti.

Najcenejša in najlažja rešitev je DAB+ adapter. To so majhne naprave, ki jih običajno namestite na armaturno ploščo ali vetrobransko steklo. Imajo svojo majhno anteno (pogosto tanko folijo, ki jo nalepite na steklo). Adapter sprejme DAB+ signal, vi pa ga nato v svoj obstoječi avtoradio spravite na enega od dveh načinov:

1. Preko AUX vhoda: Če ima vaš avtoradio 3.5mm AUX vhod, je to idealno. Zvočni izhod adapterja preprosto povežete s kablom. To zagotavlja najboljšo kakovost zvoka.
2. Preko FM oddajnika: Če nimate AUX vhoda, ima večina adapterjev vgrajen majhen FM oddajnik. Adapterju določite prosto FM frekvenco (npr. 88.1 MHz), nato pa svoj avtoradio nastavite na to isto frekvenco. Adapter bo DAB+ program oddajal na tej frekvenci, vaš radio pa ga bo sprejel kot običajno FM postajo.

Druga možnost, ki je dražja, a bolj “čista”, je seveda menjava celotnega avtoradia z novo enoto, ki ima vgrajen DAB+ sprejemnik.

Sliši se super, ampak ali to sploh ‘lovi’ pri meni doma?

To je vprašanje za milijon dolarjev. Vsa ta tehnologija je brez vrednosti, če signala ni.

Na srečo je odgovor za večino Evrope, še posebej pa za Slovenijo, zelo pritrdilen. Pokritost z DAB+ signalom je pri nas izjemno dobra.

Za razliko od FM, kjer vsaka postaja potrebuje svoj oddajnik, DAB+ deluje preko mreže oddajnikov, ki oddajajo celoten multipleks. V Sloveniji za nacionalno pokritost skrbi MUX A, ki ga upravlja RTV Slovenija. Ta multipleks vključuje vse nacionalne programe (Radio SI, Val 202, ARS, Radio Ognjišče) in nekatere komercialne.

Poleg tega obstajajo tudi regionalni multipleksi (kot je MUX R1 za osrednjo Slovenijo), ki dodajajo še več lokalnih in komercialnih postaj.

Kje lahko preverim pokritost z DAB+ signalom v Sloveniji?

Pokritost MUX A je že skoraj 100-odstotna in pokriva več kot 98 % prebivalstva Slovenije. To pomeni, da če živite kjerkoli razen v najbolj odročnih, globokih dolinah, boste skoraj zagotovo imeli odličen sprejem. Tudi regionalni multipleksi se hitro širijo.

Najboljši način za preverjanje pokritosti na vaši specifični lokaciji je obisk spletne strani operaterja, to je RTV Slovenija, ki ima običajno objavljen zemljevid pokritosti. Še bolje pa je, da preverite globalne vire, kot je WorldDAB, ki zbira informacije o pokritosti po posameznih državah in je odličen vir informacij o stanju DAB+ po svetu.

V večini primerov pa velja: če imate v stanovanju vsaj soliden FM signal, boste imeli verjetno odličen DAB+ signal. Včasih je treba le malo premakniti teleskopsko anteno na radiu, da najde optimalno točko.

Je DAB+ končna postaja ali prihaja še kaj novega?

Tehnologija nikoli ne spi, kajne? A v svetu radiodifuzije so cikli zelo dolgi. FM je z nami že več kot pol stoletja. DAB+ je zasnovan tako, da bo standard za prihodnja desetletja.

Seveda se pojavljajo vprašanja o konkurenci, predvsem s strani interneta.

Ali bo DAB+ nadomestil internetni radio?

Ne. To sta dve popolnoma različni, a dopolnjujoči se tehnologiji.

Internetni radio (preko aplikacij ali spletnih strani) je fantastičen. Ponuja na desettisoče postaj z vsega sveta. Ampak ima dve ključni pomanjkljivosti:

1. Potrebuje internetno povezavo (Wi-Fi ali mobilne podatke).
2. Porablja vašo podatkovno kvoto. Dolgotrajno poslušanje v avtu lahko hitro porabi vaš mesečni paket.

DAB+ radio pa je oddajanje. Je brezplačen (brezplačen kot “free-to-air”). Ne potrebuje internetne povezave in ne porablja niti enega bajta vaših mobilnih podatkov. Je robusten in zanesljiv, deluje tudi, ko so mobilna omrežja preobremenjena (npr. ob naravnih nesrečah ali velikih dogodkih).

Internetni radio je super za poslušanje nišne postaje iz Brazilije. DAB+ je super za zanesljivo, visokokakovostno in brezplačno poslušanje vaših najljubših domačih postaj, kjerkoli ste.

Zakaj bi uporabljal DAB+, če imam Spotify?

To je podobno vprašanje. Zakaj bi sploh poslušali radio, če lahko sami izbiramo pesmi?

Spet gre za dva različna načina poslušanja.

Spotify (ali Apple Music ipd.) je “lean forward” (nagnjen naprej) izkušnja. Aktivno morate izbirati, kaj želite poslušati. Ustvarjati morate playliste, iskati izvajalce. To je super, ko točno veste, kaj hočete.

Radio (DAB+) je “lean back” (nagnjen nazaj) izkušnja. Je kurirana vsebina. Pritisnete gumb in pustite, da vas nekdo drug – glasbeni urednik, DJ, voditelj – popelje skozi jutro. Odkrijete novo glasbo, ki je sami morda ne bi nikoli iskali. Slišite novice, prometne informacije, vreme, zanimive intervjuje.

Radio je človeški spremljevalec. In DAB+ preprosto zagotavlja, da ta spremljevalec zveni bolje kot kdajkoli prej in ponuja več kot kdajkoli prej.

Torej, je DAB radio vreden mojega časa in denarja?

Po vseh teh letih, odkar sem prvič preizkusil DAB+, je moj odgovor odločen in glasen “Da!”

Morda se zdi kot majhen korak, ampak v resnici je to kvantni preskok. Je odstranitev tiste ene, najbolj nadležne stvari, ki je pestila radio od njegovega nastanka: slaba kakovost signala.

DAB+ vzame vse, kar imamo radi pri radiu – lokalne informacije, človeški dotik, odkrivanje nove glasbe, občutek skupnosti – in ga postavi na sodobno, zanesljivo digitalno platformo. Doda mu funkcije, ki jih pričakujemo v letu 2024, kot so informacije o pesmih in slike.

Ne gre za to, da bi DAB+ nadomestil Spotify ali podcaste. Gre za to, da radio spet postane relevanten, visokokakovosten in prijeten medij za poslušanje.

Če ste še vedno na ograji, si sposodite ali kupite en majhen, poceni DAB+ radio. Prepričan sem, da boste, tako kot jaz, presenečeni nad tem, kako velika je razlika.

Vaš stari FM radio bo kar naenkrat zvenel… no, kot nekaj iz prejšnjega stoletja.

Pogosta vprašanja